Dojo kun je skupek načel, v katerih najdemo bistvo učenja karateja. Ta načela onemogočajo, da bi na Shotokan karate gledali le kot na naključno sproščanje energije in agresivnosti ali le kot samo tekmovalni šport. Razumevanje dojo kuna deluje kot protiutež fizičnemu naporu, ki ga premagujemo na treningu, ter pojasnjuje vztrajanje v karateju. Dojo kun so načela, ki imajo svoj izvor v filozofiji, na kateri temeljijo borilne veščine. K uresničevanju teh načel bi moral težiti vsak karateist, ki želi razviti svoj karate do nivoja veščine. Načela dojo kuna imajo svoj izvor pri okinavskih učiteljih karateja in so se prenesla vse do danes. V borilnih veščinah se uporablja veliko verzij in interpretacij. Večina verzij v Shotokan karateju temelji na tisti, ki jo je napisal Gichin Funakoshi.

Na Japonskem pogosto recitirajo dojo kun po koncu treninga, kar pa je na zahodu bolj izjema kot pravilo. Skozi uporabljanje in ponavljanje dojo kuna postanejo te ideje ponotranjene, kakor se ponotranji tehnika, ki jo večkrat ponavljamo. Načela se vedno recitirajo jasno in glasno na koncu treninga. Ponavadi najstarejši v vrsti (SENPAI) recitira eno načelo, ostali v skupini pa ga za njim ponovijo.

​

Beseda HITOTSU pomeni ENA, beseda KOTO pa STVAR. V splošnem to pomeni, da je vsako načelo v dojo kunu enako pomembno in zaradi tega niso oštevilčena po stopnji pomembnosti, ampak je vsako načelo ena, prvo, najpomembnejše.